Po Uralu me je čakal nov izziv - prištopati do Sibirije. Spet 1700km, spet predvideni trije dnevi in spet so se stvari odvijale boljše, hitreje od pričakovanj. Tokrat nisem potoval s tovornjaki. Pravzaprav po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da je zelo majhna verjetnost, da bo kateri ustavil ob cesti. Ustavijo osebni avtomobili, ampak da dobiš prevoz s tovornjakom moraš ujeti kakšnega na počivališčih kjer se ustavljajo. Tako sem celotno pot do Novosibirska opravil na osebnih avtomobilih. Ne bom omenjal vsakega posebej, ker jih je bilo preveč, lahko pa izpostavim, da sem kakšnih 50km opravil z zelo zanimivim vozilom. Bilzu vasice Novaja Zaimka me je pobral Andrej z, v Rusiji zelo priljubjenim, UAZ-452. Neuradno jih imeujejo Buhanka, po naše, hlebček (slika spodaj). Zanimivo je to, da izgleda kakor da je preživel drugo svetovno vojno, a jih zaradi svoje uporabnosti še vedno izdelujejo. Notranjost je precej sodobnejša od zunanjega izgleda, kar nekako sploh ne gre skupaj :) Ampak kakorkoli, bila je zanimiva izkušnja ta vožnja.
Še ena zanimivost. Bilo mi je rečeno, da je cesta med Tjumenjem in Omskom najnevarnejši odsek v Rusiji. Jaz nisem dobil takšnega občutka. Nasploh so ceste v zahodni Sibiriji zaradi ravninskega reliefa precej ravne in pregledne. Pravtako nisem uspel izbrskat kakega uradna podatka o nesrečah. Je pa res, da je svoj čas bila dolga natančno 666 km :) Kasneje so jo obnavljali in trasa se je nekoliko spreminjala, tako zdaj ta podatek več ne drži...
Novosibirsk je novo mesto. Ustanovljen dobrih sto let nazaj kot Novonikolajevsk. Seveda takšno ime po oktoberski revoluciji več ni bilo zaželjeno, zato preimenovanje. Kot novo mesto, odkrito povedano, obiskovalcu ne more veliko ponuditi. A odraža pravo prestolnico Sibirije. Sibirija ima po krivici precej negativen prizvok. Pričakoval sem, da bom ob mojem potovanju proti vzhodu prodiral v vedno manj razvit svet a je skoraj obratno. Ceste v Sibiriji so veliko boljše kot med Moskvo in Uralom. Ljudje so izobraženi in nekako prijetnejši kot na vzhodu. Celo kakšnega najdeš, ki se smeji :)
Vseeno lahko med novimi zgradbami naletiš na kakšno zares starinsko. In potem se kar ustaviš in vprašaš: "od kod pa je to padlo?" :)
Težko rečeš kje je center mesta. Življenje se odvija nekako med tremi točkami. Prva je trg Lenina. Brez Lenina v Rusiji seveda ne gre.
Druga je glavni železniški kolodvor
Mimogrede, tako izgleda ne-glavni kolodvor. Ti nadhodi so zelo tipični za ruske železniške postaje.
Tretji center mesta pa je nabrežje reke Ob. Tam je nekoč stal prvi železniški most. Ko je dotrajal so zgradili novega (spodnja slika, v ozadju na desni strani), del starega pa so ohranili kot spomenik.
Na južnem obrobju mesta so Ob zajezili in zgradili veliko hidroeletrarno, ki mestu zagotavlja potrebno energijo. Ampak, ker je teren tukaj precej raven, je nastalo tako ogromno akumulacijsko jezero, da se razprostira na vse strani kot morje.
Povedali so mi, da sta v Sibiriji samo dva letna časa: bela zima in zelena zima :) Običajno vročinski val pride v začetku julija in traja do konca meseca. Junij in avgust sta nekako prehodno obdobje. Ostalih devet mesecev, pa je zelo mrzlo. Jaz sem obiskal Novosibirsk sredi maja. Temperature čez dan so bile sicer že nadpovprečno visoke (nad 25˚C), medtem ko so ponoči padle blizu ničle. Prav čuden je občutek, ko ti je podnevi vroče v kratkih rokavih. čez par ur pa že zmrzuješ v topli jakni :)
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
