Popotniki, ki so nama prihajali nasproti iz Tajske so kar vsi po vrsti govorili: "Potrebno je obiskati tajski sever! Jug je turističen, sever je veliko bolj pristen." In glavni biser severa - Chiang Mai.
V mestu sva se res odlično počutila in kar nikakor se nama ni mudilo naprej. Mestno jedro obdajata jarek in na nekaj mestih dobro ohranjeni deli kolonijalnega obzidja. To ustvari povsem drugačno atmosfero, kot sva jo čutila v ostalih mestih na poti.
Po dobrih dveh mesecih potikanja po jugovzhodni aziji sva videla že ogromno budističnih templjev. In moram priznati, da grejo že nekako kar mimo naju - jih več sploh ne opaziva. Kakorkoli, v Chiang Mai-ju jih je še posebej veliko. Kakega vidiš takorkoč v vsaki ulici.
Najde se celo kak, v katerega Živa pač ne sme :)
Naslednja posebnost Chiang Mai-ja je Songtaew. To so taksiji - terenska vozila predelana tako, da lahko sprejmejo kar največ potnikov. V tajskem jeziku Songtaew pomeni: vozilo z dvema vrstama (oz. "two line car", kot so nama prevedli v angleščino.) Sedeži/klopi v zadnjem delu so namreč razporejeni v dveh vzporednih vrstah.
Songtaew seveda ni edino prevozni sredstvo v mestu :)
Nekajkrat sva obiskala tudi nočni market, ki so tod naokoli stalnica.
Ampak še bolj privlačna od mesta samega, je njegova okolica. V katero koli smer se odpraviš, slej kot prej se znajdeš sredi čudovite narave. Ali naletiš na kak slap ali zgolj na sprehod po džungli.
Najbolj zanimiv je slap Buatong, znan tudi pod vzdevkom Lepljivi slap. Lepljivi zato, ker lahko po njem hodiš in se povzpneš od vznožja vse do vrha. Jap, vem, prejšnji stavek ste še enkrat prebrali, ker niste verjeli, da ste pravilno razumeli. Moja reakcija je bila enaka. Zaradi posebnosti tukajšnjega apnenca, skale, ki jih spira voda niso gladke, temveč hrapave. Ne bom se spuščal v fizikalno ozadje pojava. Nekaj časa traja preden se navadiš, da lahko stopiš na skalo, ki izgleda spolzka kot žajfa. A oprijem je presenetljivo suveren in ni straha pred zdrsom. Paziti je potrenbno le kose preraščene z algami...
Kratek sprehod od slapa pa pripelje do izvira nadnaravno modre vode. Domačinom predstavlja mesto z religiozno vrednostjo.
In ko sva tako raziskovala okolico, sva, bolj kot ne po nakjučju, naletela na prvenstvo v petelinjih bojih. Težko si je ustvariti pravo mnenje o videnem. Vstop je bil brezplačen, stadion pa razprodan :)
In ker sva na Tajskem je potrebno omeniti, da več nisva samo pet ur pred slovenskim časom, temveč kar 543 let. Tajci so namreč že pred mnogimi leti sprejeli sončni koledar - zelo podoben našemu, gregorianskemu koledarju, a ohranili obstoječe štetje let. Tako lahko rečem, da je bil ta članek napisan leta 2559. V praksi pa sta v uporabi oba koledarja.
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
